1 Ti m' Jesus baym panang bahä̃nh péj, waëë Oriib häd näng doo bä. 2 Jati péh, bäp paah, Jesus bahõm ẽnh p'aa hẽnh P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh. Hajõk kata däk ta wë, P'op Hagä Do tób n'aa w'oo hã. Ti m' tabahyy sooh, ti m' tama met'ëëg kän. 3 Ti m' Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo, Pariséw sa daheeh, ramanaa ỹỹnh ta patug nadoo do sii haỹỹh doo, ta wób raw'yyt doo. Ti m' ỹỹnh ramejũũ hajõõ gó tabag'ëëd däk hyb n'aa. 4 Ti m' Jesus hã raky hadoo:

—Ma matëg, —näk mäh —hahỹ ỹỹnh raw'yyt ta patug nadoo do sii tabaỹỹh bä —näk mäh. 5 —Ër ky n'aa jaw'yyk do hã ër Mosees mejũũ, pä me ji daj'ëëp ta ti hedoo do hyb n'aa. Nyy da a hã pé ji bad'oo? —näk mä sa kyyh.

6 Ta tii da rawén ke'aanh, rakarẽn Jesus kyyh hã rabaw'yyt raky n'aa tapaa do ky n'aa. Ti m' Jesus nu wajakoo sooh, tama poo me tũũ taberih. 7 Raky n'aa h'ũũm do hyb n'aa, as'ëëg gëët, ti m' taky hadoo sa hã:

—Taw'ããts hẽ bë mahang nesaa do h'yyb gó nanäng doo, ti pooj jé hakut pä me —näng mä Jesus sa hã.

8 Ti m' p'aa hẽnh tanu wajakoo sooh ẽnh. Tũũ m' taberih p'aa hẽnh. 9 Ta tii d' Jesus bedoo bä sa hã, rabahõm kän sét kenäh hõm. Wahëh hedoo do ti pooj jé hah'ũũm. Jããm né hẽ haym Jesus. Ỹỹnh hayyw gëët ta pa. 10 Ti m' Jesus as'ëëg gëët, ti m' ỹỹnh hã taky hadoo:

—N'yy hẽnh ta wób? Dooh õm ky n'aa etyy péh? —näng mä Jesus ta hã.

11 —Dooh. Tabad'op hẽ —näng mä ỹỹnh kyyh.

Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:

—Ỹ na-ããj hẽ, dooh õm ỹ ky n'aa ety bä. Ahõm kä. Meréd hõm hỹỹ kä nesaa do sahõnh hẽ —näng mä Jesus ta hã.]

12 Ti m' p'aa hẽnh Jesus baher'oot kata b'ëëh do sa hã. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:

—Badäk hahỹỹ hã habong do sa h'yyb bag hadoo ỹỹh. Hã ỹ ky dah'eeh doo, dooh tabad'op hẽ badagyp do hadoo doo gó, nesaa doo gó, raboo bä tii. Ti anäng da sa wë sa h'yyb bag, P'op Hagä Do wë ji ted'ëëp doo, ta pa ji bawäd had'yyt hẽ hanoo doo —näng mä Jesus kyyh.

13 Ti m' Pariséw raky hadoo ta hã:

—A mab hẽ, a daaj hẽ maky n'aa her'oot a ky n'aa —näk mäh. —Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä ji mab hẽ, ji daaj hẽ, ji ky n'aa ji her'ood bä. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ nado ta ti maher'oot doo —näk mä sa kyyh.

14 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Map ỹỹ hẽ, daj ỹỹ hẽ, këh ỹ n'aa ỹ her'ood né paawä, né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo. Ỹ hapäh ti n'yy hẽnh ỹ bana, ỹ hapäh ti n'yy hẽnh ỹ bahõm, né hup ỹ né hẽ ỹ wén näng. Bë tii, dooh bë hapëë bä n'yy hẽnh ỹ hana, n'yy hẽnh ỹ bahõm. 15 Ỹ bë ky n'aa tapaa j'ooj hanäng do hã bë hapäh do hã. Ỹ dooh ỹ ky n'aa tapaa péh. 16 Sa hã ỹ ky n'aa ety bä paawä, baad paawä ỹ ky däng sa hã, map ỹỹ hẽ nadoo do hyb n'aa ỹ ky n'aa etyy. Ti anäng hã ỹ ky masa doo. Ee, hã ỹ mejõ hyng doo, ti né hẽ ỹ taky masa —näng mäh. 17 —Pawóp hẽ ajyy séd demuun raher'ood bä, baad ub tii, ji ky daheeh sa kyyh, bë ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo. 18 Tii d' né hẽ ãã bad'oo. Ỹ her'oot këh ỹ n'aa. Ee, hã ỹ mejõ hyng doo, ỹ taky masa këh ỹ n'aa hã —näng mä Jesus kyyh Pariséw sa hã.

19 Ti m' rabeaaj kän:

—N'yy hẽnh a yb? —näk mäh.

Ti m' Jesus ky hadoo:

—Dooh ỹ bë hapëë bä. Dooh né hẽ Ee bë hapëë bä ẽnh —näng mäh. —Ỹ bë hapëë bä paawä, Ee na-ããj hẽ paawä bë hapäh —näng mä Jesus kyyh.

20 P'op Hagä Do matym n'aa rabeheno do hood basooh do pa Jesus baher'oot tii, tama met'ëëk bä P'op Hagä Do tób n'aa yt hã. Rakarẽn né paawä ramasoo, dooh ta hã moo däng péh. Rawén moo nadäng, dooh takaja nä bä tadajëp do heen n'aa kä.

21 Ti m' p'aa hẽnh Jesus baher'ood wät sa hã:

—Ỹ da ahõm bë mahä̃nh. Ỹ d' bë esoos. Nesaa do anäng nä da bë hã bë dejëp. Ỹ hahõm hẽnh, dooh bë haja bä bë ahõm bä —näng mä Jesus.

22 Ta tii d' tabedoo do hyb n'aa rakeaj kän mä sa hã hẽ né hẽ. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:

—Nyy d' tahanäng pé g'eeh: “Ỹ hahõm hẽnh dooh bë haja bä bë ahõm bä”, tahanäng doo? Ta daaj hẽ g'eeh takadaj'ëëp? —näk mä sa kyyh.

23 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh sa hã:

—Babä naa bë ti hỹỹh. P'op naa ỹ ti hỹỹh. Badäk hahỹỹ bä naa bë ti hỹỹh. Ỹ ti dooh. Dooh badäk hahỹỹ bä naa tado bä ỹỹh. 24 Nesaa do anäng nä da bë hã bë dejëp, näng ỹỹh. Ỹ né hẽ ti hawäd had'yyt do bë ky nadahé bä, bë da dejëp né hẽ nesaa do bë h'yyb tym gó anäng nä —näng mä Jesus.

25 Ti m' raky gakog hõm:

—Jaa ẽnh õm? —näk mä sa kyyh.

—Pooj jé bë ỹ maher'oot do né hẽ —näng mä Jesus.

26 Ti m' taky hadoo ẽnh:

—Ti anäng nä wë ỹỹ hajõng nä bë ỹ ky n'aa tapaa do pan'aa —näng mäh. —Te hub né hẽ hã ỹ mejõ hyng do her'oot doo. Tahajaa ji h'yy kasadëë bä taky däng do hã. Ỹ tamaher'oot do né hẽ ti ỹ her'oot do badäk hahỹỹ hã habong do sa hã —näng mä Jesus.

27 Dooh m' rah'yy genä bä ta Yb ky n'aa Jesus her'oot bä. 28 Ti hyb n'aa m' Jesus ky hadoo sa hã:

—P'op, b'aa hã Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do bë basäg häng do jawén paa bä, ỹ né hẽ ti hawäd had'yyt do tii bä bë h'yy genä kän. Dooh daj ỹỹ hẽ ỹ moo wät péh, ỹ her'oot péh, ti noo gó kä bë bahapäh. Ti noo gó kä bë bahapëë kän hahỹỹh: Jããm hẽ ỹ her'oot bë hã, Ee ỹ tama metëëk doo. 29 Hã ỹ mejõ hyng do awäd had'yyt hẽ si ỹỹ. Dooh ỹ teréd bä, tagen'aak do ỹ moo wäd had'yyt do hyb n'aa —näng mä Jesus kyyh.

30 Ta ti tabaher'oot bä m', hajõk h'yy kae padäg kän ta hã.

31 Ti m' Judah buuj ta hã h'yy kae padëëk do hã Jesus ky hadoo:

—Ỹ ma metëëk do bë ky dahé had'yyt bä, hëp ỹ hata heh'äät padäg bë tii bä. 32 Bë hapäh da tii bä baad hadoo do ky n'aa. Baad hadoo do ky n'aa bë da ted'ëëp, baad bë babok hyb n'aa kä —näng mä Jesus sa hã.

33 Ti m' raky hadoo:

—H'ëëd hyb n'aa tii da mabaher'oot? Abaraãm panaa né hẽ ti ããh. Dooh noo gó ta wób sa karom kanep'aak do ãã ado bä. Nyy d' mahanäng pé ta ti maher'oot doo? —näk mä sa kyyh.

34 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Nesaa do moo wät doo, nesaa do karom né kä tii. 35 Dooh da ta kariw n'aa tób yt hã ta karom awäd had'yyt hẽ. Jããm né hẽ ta t'aah hadoo do ti haym ta tób bä. 36 Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do T'aah bë tedëëb bä, baad né tii bä bë baboo kän, nesaa do karom nado boo bëëh —näng mäh. 37 Ỹ hapäh, Abaraãm panaa né ti bëëh. Ti hado né paawä, ỹ bë karẽn ỹ bë daj'ëëp, baad takanejäk do hyb n'aa bë h'yyb gó ỹ ma metëëk doo. 38 Bë ỹ ma metëëk Ee metëëk do hã ỹỹ. Bë tii, bë yb wë bë ma kametëëk doo, ti bë moo bok —näng mä Jesus sa hã.

39 Ti m' raky hadoo:

—Abaraãm ti ãã wahë makũũh —näk mä sa kyyh.

Ti m' Jesus ky hadoo:

—Abaraãm panaa bë do bä paawä, Abaraãm bad'oo doo da paawä bë bad'oo —näng mä Jesus. 40 —Baad hadoo do ky n'aa, hã ỹ P'op Hagä Do an'oo däk do bë ỹ maher'oot. Tii d' né paawä ỹ metëëk bë hã, bë karẽn ỹ bë daj'ëëp. Dooh paa ta tii da Abaraãm adoo bä. 41 Bë yb moo wät do ti ta ti bë moo bok doo —näng mä Jesus sa hã.

Ti m' raky hadoo:

—Ãã yb daap nado. Jããm né hẽ P'op Hagä Do ãã Yb. Ta taah heh'äät ãã —näk mä sa kyyh.

42 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—P'op Hagä Do tado bä paawä bë Yb, bë kamahä̃n paawä ỹỹh, P'op Hagä Do wë ỹ bana do hyb n'aa. Dooh këh ỹỹ gó tado bä ỹ bahyng. Ti né hẽ ti hã ỹ mejõ hyng doo. 43 Hëd n'aa ti taganahoot bë hã, ỹ her'oot doo? Bë h'yyb gó tawén ganahoot, këh ỹ bë ganadoo do hyb n'aa. 44 Dijab taah bëëh. Takarẽn do bë karẽn bë moo bok. P'ooj ub, tadu däk noo gó, dahej'ëëp do né paa tii. Dooh baad hadoo doo, heh'äät ub do ky n'aa tagenaag bä. Dooh baad hadoo do ky n'aa ta h'yyb gó tabawäd bä. Daap tamenyyh bä, ta kyyh né hẽ ti taher'oot doo. Daap menyyh do tii. Daap menyyh do yb né tii. 45 Baad hadoo doo, heh'äät ub do ky n'aa ỹ her'oot do hyb n'aa ỹ bë ky nadaheeh. 46 Jaa bë mahang hajaa pé nesaa do hã ỹ taky n'aa tapa bä? Baad hadoo do ky n'aa ỹ her'oot. H'ëëd hyb n'aa ỹ bë ky nadaheeh? 47 P'op Hagä Do taah hedoo do ramaa newëë P'op Hagä Do her'oot doo. Bë tii, dooh P'op Hagä Do taah bë do bä, ti hyb n'aa bë wén maa nanewëë ta kyyh —näng mä Jesus kyyh sa hã.

48 Ti m' Judah buuj sa wahë n'aa raky hadoo Jesus hã:

—Baad né ãã ky kajäk. Samarija buuj né õm!* Sa majĩĩ hadoo Samarija buuj. Dooh ragenaag bä Samarija buuj. Samarija buuj né õm Jesus hã rawén her'oot, raky n'aa ej'ees hyb n'aa. Karap'aar h'yyb nesaa do a hã adäk! —näk mä sa kyyh Jesus hã.

49 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Dooh. Dooh karap'aar h'yyb nesaa do adäg bä hã ỹỹ —näng mäh. Ỹ ti hỹỹh, ỹ weh'ëëh Ee. Bë tii, ỹ bë ky n'aa rejãã. 50 Dooh ỹ as'ũũd bä ỹ raweh'ëëh doo. Sét hẽ ti hawät ỹ raweh'ëëh karẽn doo. Ti né hẽ ti taky däng ji hã baad ji hado bä, baad ji nado bä. Bë nado ti ky kajäk doo. 51 Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Ỹ ma metëëk do ky daheeh doo, dooh tadajëb wäd bä —näng mä Jesus sa hã.

52 Ti m' Judah buuj sa wahë n'aa raky hadoo:

—Ãã hapäh né hẽ hỹỹ kä, karap'aar h'yyb nesaa do a hã adäk né hẽ —näk mäh. —Abaraãm dajëp paah, P'op Hagä Do ky n'aa rod dejëp né paah, ti hadoo né hẽ, jé mama metëëk do ky daheeh doo, dooh tadajëb bä, näng õm. 53 Ãã wahë makũ Abaraãm bahä̃nh g'eeh õm? Abaraãm dajëp paah, ti hadoo ẽnh P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub habok do paah. Jaa õm a hã péh? —näk mä sa kyyh.

54 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Daj ỹỹ hẽ ỹ kawehëë bä paawä, dooh taw'ããts hẽ tado bä ta tii. Ee, bë h'yy kaha'eeh bë hanäk doo, ti né ti ỹ taweh'ëëh. 55 Dooh bë hapëë bä tii. Ỹ ti hapäh. “Dooh ỹ hapëë bä”, ỹ noo bä paawä, ỹ paawä noo kanesa bë nemuun. Ỹ hapäh né hẽ ti P'op Hagä Doo. Ỹ ky daheeh ta kyyh. 56 Abaraãm, bë wahë makũũh, tsebee wät ỹ kajaa noo gó tabahapäh bä. Tahapäh né paah† 2.000 ta baab Jesus bewäd hyng do pooj jé Abaraãm bawät paah. P'op Hagä Do metëëh paa Abaraãm hã, badäk hahỹỹ bä tabawät nä bä. —näng mä Jesus.

57 —Õm ky kew'oonh ta ti maher'oot do hã —näk mä Judah buuj sa wahë n'aa. —Dooh mawah'ëë nä bä, dooh 50 ta baab mado nä bä, mahapäh mä Abaraãm a nooh —näk mä sa kyyh.

58 Ti m' Jesus ky hado kän:

—Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Abaraãm benäng do pooj jé ỹ awäd däg né hẽ! —näng mä Jesus sa hã.

59 Ti m' ta ti ramaa napäh bä, rabasog padëëk pä, ta hã radewëës hyb n'aa paawä, radajëëb paawä. Ti Jesus kejën hõm. Ahõm P'op Hagä Do tób n'aa bä naa.