1 Ta jawén kä m', karaj'aa Garirej häd näng do Jesus batsëg hõm. Tiberijas karaj'aa häd seeh. 2 Hajõk Jesus jawén habok, hajõng tapehuunh doo, nahëë enäh do taheso padëëk do na-ããj hẽ rabahapäh do paa hyb n'aa. 3 Ti m', Jesus ta ma matëg daheeh rabasëëk waëë hã. Tii b' rabaym, ti m' rabehyy b'ëëh. 4 Edaa däk mä Judah buuj Pas-kowa rataheb'ëës doo. 5 Ti m' Jesus baheg'ããs, hajõk ti han'aa doo. Ti m' Pirip hã taky hadoo:

—N'yy hẽnh da ër betsẽẽ hajõk do sa waa? 6 —näng mä Jesus, Pirip tametyy hyb n'aa. Jesus hapäh ta h'yyb gó nyy d' tabad'oo.

7 Ti m' Pirip ky hadoo:

—8 kamarab ji moo wät do säm dooh tahaja nä bä sa waa säm —näng mä Pirip.

8 Ti m' ta ma matëg seeh, Ãn-Deréh, Simaw Peed hỹỹj, ky hadoo mäh:

9 —Gëët hỹ karapee. Ti anäng ta wë its ji ma poo oow pé pãw ned'ëëd is doo, sewada häd näng do s'ëëb. Tah'ỹỹb pawóp hẽ. Tahaj'as mä ti hajõk do hã? —näng mä ta kyyh.

10 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Bë mejõ rabehyy b'ëëh jawii jó —näng mäh.

Baeh jawii tii bä. Ti m' rabehyy b'ëëh. 5 miw ajyy tahyb n'aa pé tii bä hab'ëëh doo. 11 Ti m' Jesus basog däk pãw, P'op Hagä Do hã taky hadoo:

—Õm taw'ããts hẽ Ee. Man'oo däk ãã waa —näng mäh.

Ti m' taban'oo kän hab'ëëh do sa hã. Ti hadoo né tah'ỹỹb ẽnh. Wog enä hõm mä sahõnh hẽ. 12 Rabahajaa bä kä rawëh doo, Jesus ky hadoo:

—Bë ata däg mad'aak doo, takanerejãã hyb n'aa —näng mä Jesus.

13 Ti m' mad'aak do ta ma matëg rata hõm kän kawaju gó. 12 m' kawaju gedẽ hõm doo. Ji ma poo oow hadoo do paa madaag kän hajõng pãw bód.

14 Ti m' hajõk do rabahapäh bä Jesus pahuunh doo, raky hadoo:

—Hahỹ né hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod badäk hahỹỹ hẽnh hana doo, kerih do hã taher'oot doo —näk mä sa kyyh.

15 Jesus h'yyb gó tabahapäh bä, tak'ëp rah'yyb tatug paawä sa häj n'aa wahë n'aa tabahadoo hyb n'aa, ta mab hẽ kä p'op tabasëëk waëë jó sa mahä̃nh.

16 Tũũh däg kä m', Jesus ma matëg rabawëëj kän karaj'aa hẽnh. 17 H'oo gó m' ragatsëg t'oonh, Kapar-Naũm häd näng do panang nemuun rabatsëg paawä. Badajuu däk mäh. Dooh m' Jesus awëëj nä bä sa wë. 18 Ti m', tak'ëp bah'ood ty gahëm. Tewëëp maadaka. 19 Dawëë péj rababoo däk bä kä, Jesus rahapäh. Tamii pong jó tabana sa wë. Ti m' tak'ëp rabeỹỹm bong. 20 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Bë eỹỹm manäh! Ỹ ti hỹỹh —näng mäh.

21 Ti m' rah'yyb tsebee kän tagatsëg sooh bä sa sii. Ti m', nayyw hẽ rakaja kän jajé raty gapad'ëëk hẽnh.

22 Ti m' jati péh, hajõk do tamyyj däk hã ha'yym do Jesus mä resoos. Tsém hadoo, sét né h'oo tii bä hajat. Ti gó né hẽ Jesus ma matëg rabatsëg hõm. Dooh m' Jesus gatsëg so bä sa sii, sa hã. Ti hyb n'aa m' tii bä aym, red'oo. 23 Ti noo gó né hẽ panang Tiberijas häd näng doo bä naa marakate wób ranu kajäk, pãw rabawa p'aa hẽnh tabanäng hẽnh. Tsém hadoo pãw rabawa do paah, Jesus P'op Hagä Do hã taky n'aa etsẽẽ do jawén paa bä. 24 Ti m' rah'yy kadaw'uuh, dooh né hẽ m' Jesus tii bä, dooh ta ma matëg tii bä. Ti m' ragatsëg tooj kän marakate gó. Panang Kapar-Naũm tabanäng hẽnh rabatsëg hõm kän mäh, t'ĩĩ hẽnh Jesus rabesoos hyb n'aa.

25 Karaj'aa ta myyj jé Jesus rabaw'yyt bä kä m' raky hadoo ta hã:

—Ma matëg, —näk mäh —nyy b' akä makajaa? —näk mäh.

26 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Ỹ pehuunh do hã bë h'yy genä däk do hyb n'aa nado ỹ bë wén esoos. Ỹ bë wén esoos, pãw hã bë wog enä padëëk do hyb n'aa. 27 Taw'ããts hẽ dooh bë waa hã had'yyt hẽ bë h'yyb padäg. Nayyw hẽ takarejãã tii. Taw'ããts hẽ bë h'yyb padäg had'yyt hẽ ji h'yyb tym edëb had'yyt do hanoo do hã. Kanarejã tii. Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ né hẽ bë hã hanoo tii. Ee, P'op Hagä Do ky gabuuj gó ỹ moo wät —näng mä Jesus sa hã.

28 Ti m' rabeaanh Jesus hã:

—H'ëëd ti P'op Hagä Do karẽn ãã moo bok? —näk mä sa kyyh.

29 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Hahỹỹ da P'op Hagä Do karẽn bë hã: Takarẽn bë h'yy ka'eeh tamejõ hyng do hã —näng mä Jesus.

30 Ti m' raky hadoo:

—Ãã karẽn mametä ta heen n'aa. Mapahuunh do ãã bahapäh bä kä, õm ãã ky daheeh. H'ëëd mametëëh ãã hã? 31 Ër wahë makũ na-ããj hẽ rawa paa pãw hadoo do Manah häd näng doo, tabanawäng hẽnh rahabok noo gó. Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do ta ky n'aa hã: “Tanoo sa hã hỹ pong jé hana do pãw.”* Esodo 16.4, Nemijas 9.15, Saaw-Mo 78.24‑25 Ti bahä̃nh ti ãã karẽn mametëëh —näk mä sa kyyh Jesus hã.

32 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Mosees nado ti hanoo ta ti pãw hỹ pong jé hana doo. Ee mo haj'aa ti ta ti pãw. Ee né hẽ ti hỹỹh, bë hã han'oo kän pãw heh'äät do hỹ pong jé hana doo. 33 Badäk hahỹỹ bä hahyng doo, badäk hahỹỹ hã habong do sa h'yyb hed'ëëp doo, ti né kä ta ti Pãw heh'äät kä P'op Hagä Do anoo doo.

34 Ti m' raky hadoo Jesus hã:

—Man'oo had'yyt hẽ ta ti ãã hã, maky däng doo —näk mä sa kyyh.

35 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Ỹ né ti pãw hadoo do edëb had'yyt hẽ hanoo doo. Wë ỹ hana doo, dooh tasa wäd bä. Hã ỹ h'yy ka'eeh doo, dooh tahoo kaaj wäd bä —näng mäh. 36 —Ỹ her'ood wät né paa bë hã, dooh hã ỹ bë h'yy kae bä, ỹ bë hapëë né paawä. 37 Ti hadoo né hẽ, wë ỹ rabana da sahõnh hẽ Ee anoo do hã ỹỹ. Dooh da ỹ mak'yyts bä wë ỹ han'aa doo. 38 Baad ỹ wén gadoo sa hã, P'op Hagä Doo, hã ỹ mejõ hyng do karẽn do ỹ moo wät hyb n'aa. Dooh daj ỹỹ hẽ ỹ karẽn do jawén nado. 39 Hahỹỹ da P'op Hagä Do karẽn hã ỹỹ: Dooh takarẽn bä hã ỹ tanoo do see tabanesaa hẽnh tahõm bä, ỹ an'oo bä. Takarẽn ỹ genyy bong sahõnh hẽ hã ỹ tanoo doo, hỹ pong jé, P'op Hagä Do pa rababoo had'yyt hyb n'aa, sahõnh hã ta säm tabanoo noo gó. 40 Ee P'op Hagä Do karẽn sahõnh hẽ ta T'aah hã h'yyb padëëk doo, ta T'aah hã ky dah'eeh doo, redëb had'yyt hẽ kä hỹ pong jé ta pa. Sahõnh hẽ ta säm ragadoo bä kä, ỹ genyy boo kän P'op Hagä Do wë, hã ỹ h'yy ka'eeh doo —näng mä Jesus.

41 Ti m' hajõk do raky n'aa hajẽm, “Ỹ pãw hadoo doo, hỹ pong jé naa hahyng doo”, tahanäng do hyb n'aa. 42 Hahỹỹ d' mä sa kyyh rabaher'oot bä:

—Hahỹ ta see nado ti hỹỹh. Joséh t'aah né hẽ ti hỹỹh —näk mäh. —Ãã hep'ëëh ti ta yb, ãã hep'ëëh ti ta ỹỹn. H'ëëd hyb n'aa, “Hỹ pong jé naa ỹỹh”, tabanäng? —näk mä sa kyyh.

43 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Jããm ti bë kyyh, bë ky kak'ëë doo —näng mäh. 44 —Dooh hajaa pé wë ỹ hana péh, hã ỹ h'yy ka'eeh péh, Ee, mejõ hyng do ỹỹh, wë ỹ tanatsyyd bä sa h'yyb tym. Jããm hẽ hajaa wë ỹ rana bä, Ee h'yyb tatug bä wë ỹỹ. Hã ỹ h'yy ka'eeh do ỹ genyy bong da, P'op Hagä Do wë ranu kajäk hyb n'aa, sahõnh hã ta säm ỹ banoo noo gó. 45 Hahỹỹ da P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong paa ji ta h'yyb tatuk do ky n'aa: “Sahõnh hẽ sa hã P'op Hagä Do ma metëëk da.”† Isajas 54.13 Ti hyb n'aa, sahõnh hẽ Ee ma metëëk do maa new'ëë doo, sa h'yyb gó renäm doo, wë ỹỹ da rabana, hã ỹỹ da rah'yy ka'eeh. 46 Dooh hapäh pé Ee, P'op Hagä Doo. Jããm né hẽ ỹỹh, P'op Hagä Do wë naa hahyng do hapëë wät —näng mä Jesus hajõk do sa hã.

47 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:

—Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Hã ỹ ky dah'eeh do redëb had'yyt da hỹ pong jé, P'op Hagä Do pa. 48 Ỹ né ti pãw hadoo do edëb had'yyt hẽ hanoo doo. 49 Tabanawäng hẽnh pãw hadoo Manah häd näng do bë wahë makũ rawa né paawä, dejëp né hẽ. 50 Hahỹ pãw hadoo do hỹ pong jé naa hahyng do hawa doo, dooh tadajëb bä ta h'yyb tym, dooh tabanesaa hẽnh tahõm bä. 51 Ỹ né hẽ ta ti pãw hadoo do ji hed'ëëp doo, hỹ pong jé naa hahyng doo. Sahõnh hẽ hahỹ pãw hawa doo, raboo had'yyt hẽ da hỹ pong jé P'op Hagä Do pa. Hup ỹ ta ti pãw ỹ anoo do ỹ dajëp bä, badäk hahỹỹ hã habong do hỹ pong jé rabedëb had'yyt hyb n'aa P'op Hagä Do pa —näng mä Jesus.

52 Ti m' tak'ëp Judah buuj raky kakä bong, tii da Jesus edoo do hyb n'aa. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:

—Nyy da hahỹ aj'yy banoo ër bawëh hyb n'aa ta dab? —näk mä sa kyyh.

53 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do dab bë nawëë bä, ta majyyw bë neëg bä, dooh bë haja bä hỹ pong jé bë nu kajäg bä P'op Hagä Do pa. 54 Jé dap ỹ hawëh doo, majyw ỹ heëëk doo, hỹ pong jé edëb had'yyt da P'op Hagä Do pa. Ỹ ganyy wät da P'op Hagä Do wë, sahõnh hã ta säm ỹ banoo noo gó kä. 55 Tanawë heh'äät hadoo dap ỹỹ. Ji heëk do heh'äät hadoo majyw ỹỹ. 56 Jé dap ỹ hawëh doo, majyw ỹ heëëk doo, séd hã däg ta h'yy kata däk hã ỹỹ. Ỹ na-ããj da ta h'yyb gó ỹ bawäd kän. 57 Ee hã tabana hedëp doo. Ti né hẽ ỹ tamejũũ. Ta hyb n'aa ỹ bedëp. Ti hadoo né hẽ, hã ỹ h'yy kamasoo doo, edëp da hëp ỹ n'aa. 58 Gëët hahỹ pãw hadoo do hỹ pong jé hana doo. P'ooj ub bë wahë makũ rawa do paa nahado ti hỹỹh. Rawa né paawä ti dejëp. Hahỹ pãw hawa doo, tawäd had'yyt hẽ da P'op Hagä Do pa 59 —näng mä Jesus, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã tama metëëk noo gó, Kapar-Naũm panang bä.

60 Ta ti Jesus her'oot do ramaa newë däk bä, hajõk Jesus ma matëg wób raky hadoo mäh:

—Ti bahä̃nh hëëh ta ti taher'oot doo. Dooh ky daheeh pé ta ti hedoo doo —näk mä sa kyyh.

61 Ta ma matëg wób kawaj'ããn gó rabaher'oot ta kyyh p'ãã Jesus bahapäh bä m' ta h'yyb gó m', taky hadoo sa hã:

—Ỹ her'oot do hã bë h'yy kejä̃g bong? 62 Bë h'yy kejä̃g bong tan'oo bä, nyy da da bë baher'oot ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do bë bahapäh bä, p'aa hẽnh hỹ pong jé tabasëëk bä? 63 P'op Hagä Do Sahee ti ji h'yyb tym hed'ëëp doo. Ji daaj hẽ ji hejój me dooh ji hajaa péh. P'op Hagä Do Sahee hã naa né hẽ ti ta ti këh ỹỹ, bë hã ỹ her'oot doo, hỹ pong jé, P'op Hagä Do pa ji edëb had'yyt hẽ hanoo doo. Te hub né hẽ këh ỹỹ. 64 Ti hadoo né hẽ, bë mahang dooh raky dahé bä —näng mä Jesus.

Ta tii da Jesus wén her'oot, pooj jé Jesus hapëë däk do hyb n'aa ta h'yyb gó sa mahang ky nadah'eeh doo. Tahapëë däk né hẽ ẽnh ta majĩĩ moo gó haëënh do pan'aa.

65 Ti m' Jesus ky hado kän:

—Ti hyb n'aa bë hã ỹ bedoo, dooh hajaa pé wë ỹ hana pé Ee natatug bä —näng mä Jesus.

66 Ti noo gó né kä m' hajõk heréd hõm Jesus. Dooh ta sii raboo boo bä. 67 Ti m' 12 hedoo do ta ma matëg hã Jesus beaaj wät:

—Bë na-ããj bë karẽn bë bahõm mahä̃nh ỹỹ? —näng mäh.

68 Ti m' Simaw Peed häd näng do ky hadoo ta hã:

—Hyb n'aa jawyk doo, —näng mäh —jaa sii ãã bahõm kän? Õm ti her'oot ji h'yyb tym hedëb had'yyt do ky n'aa hã. 69 Õm né hẽ baad had'op doo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, ãã ky daheeh. Ãã hapëë däk né hẽ tii —näng mä Peed kyyh.

70 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Ỹ né hẽ, bëëh, 12 hedoo doo, wë ỹỹ ỹ asëëw hõm doo. Sét hẽ bë mahang Dijab‡ Gereg kyy me ramaneëënh Nesaa Do Yb, Dijab. “Ji taky n'aa tapa had'yyt doo”, tahanäng péh ti Dijab. karom!

71 (Judas, Simaw Ikarijot häd näng do t'aah ky n'aa ti taher'oot. 12 hedoo do see né tii, ta jawén Jesus taky n'aa her'ood däk do pan'aa kä majĩĩ hã.)