12
Dooh ji h'yy gajëë hõm bä baad nadoo do ji ahob né paawä ky n'aa hahỹỹh
Ti hyb n'aa kä, hajõk h'yy ka'eeh do paah, p'ooj ub habong do paa ër rahapäh do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër eréd hõm sahõnh hẽ ji tahewaat doo, baad nadoo do ji tamasoo do na-ããj hẽ. Taw'ããts hẽ h'yy ganajëng doo me P'op Hagä Do karẽn doo da ër aboo had'yyt hẽ hỹ jawén, tsyym kas'ỹỹ do h'yy ganajëng doo me rawaj'aah doo da rakajaa bä kä. Taw'ããts hẽ Jesus hã ër h'yyb padëëk. Ër h'yy ka'eeh do du na do tii, ër h'yy ka'eeh do kah'ũũm hanoo do tii. Tak'ëp tsebé do ta pooj jé tagadoo tagada do hyb n'aa tagadoo paa b'aa kajatsëk do hã tadajëp doo. Dooh hyb n'aa Jesus nu mebyng pé ta tii d' tadajëp do hã.* Judah buuj sa hã, b'aa hã ji dajëb bä tak'ëp ji nu mebyng. Sa hã P'op Hagä Do ky n'aa was'ee däk do tii d' dajëp doo. Ti hadoo né hẽ, dooh Jesus nu mebyy bä, baad hadoo do ta pooj jé tagada do hyb n'aa. Tii bä kä, P'op Hagä Do sahõnh hẽ bag'ããs do hub hẽnh tabaso kän, takaweh'ëëh doo bä. Bë hyb n'aa newë nyy da dooh Jesus h'yy gajëë hõm bä, tak'ëp ajyy nesaa do moo heb'ooh do ta hã rakamajẽ né paawä. Bë hyb n'aa newë Jesus, bë h'yy gejë hõm mahä̃nh. Bëëh, dooh dajëb bë ahob nä bä nesaa do hã bë h'yy keb'aah do hyb n'aa. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë h'yy keb'aah né hẽ, bë h'yy gejë hõm manäh. Bë mabaan hõm P'op Hagä Do kyyh bë tah'yyb en'yym do hyb n'aa bë tamaher'oot doo. Bëëh, ta taah hã tabaher'oot tii. Hahỹỹ da ta kyyh ta kyy kerih doo gó:
 
“Tah ỹỹ, mamak'yyts manä mahỹỹnh do hadoo doo me Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do õm tametëëk doo.
H'yy gajëë hõm manä tak'ëp hadoo doo me õm tamaher'ood bä, õm tah'yy geä̃m bä.
Mahỹỹnh do hadoo doo me Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do metëëk takamahä̃n do hã.
Sahõnh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do gadoo doo, ta taah hedoo doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hewyyh hadoo ta see pé noo gó tametëëk hyb n'aa”, Proweh-Bijos 3.11‑12 näng ta kyyh.
 
Baad nadoo do bë ahoop doo, bë tametëëk do pan'aa tii. Ta taah bë bahado däk do hyb n'aa, ta t'aah hã tabad'oo doo da bë hã tabad'oo ta ti metëëh. Sahõnh hẽ né hẽ sa taah hedoo do mahỹỹnh hadoo doo me sa yb metëëk. Mahỹỹnh do hadoo doo me P'op Hagä Do bë tama net'ëëg bä paawä, sahõnh hẽ ta taah tametëëk doo da, tii bä dooh paawä ta taah heh'äät bë do bä. Ỹỹnh daap hetaah do taah hadoo paawä bë tii bä. Ër karepé noo gó, ër yb badäk hahỹỹ bä hanäng doo, mahỹỹnh do hadoo doo me ër rametëëk, ër wén weh'ëëh ër yb. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ ti bahä̃nh ër Yb hỹ pong jé hawät do ër ky daheeh, ta pa had'yyt hẽ ër babok hyb n'aa. 10 Pawóp its ta baab noo gó ji yb ji rametëëk baad hadoo doo me sa hã, ër rabaw'ëëh hyb n'aa. P'op Hagä Doo kä ër tametëëk baad tabahadoo hyb n'aa ër hã, baad had'op, tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh ër babok hyb n'aa kä, tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh tabawät doo da. 11 Ji hã rametëëk doo, ji rahewyyh doo, dooh né hẽ ji genaag bä ta tii d' ji hã rabad'oo do ti noo gó. Hejoonh ji hã, datés ji hã. Ti hado né paawä, ta jawén kä, P'op Hagä Do mo haj'aa ji ahob wät do hyb n'aa ji h'yy ganyy däk bä kä, tak'ëp h'yyb nyyw gó baad had'op doo gó ji bawät tan'oo bä kä.
12 Ti hyb n'aa kä, bëëh, h'yyb nahejooj padëëk doo, bëëh, h'yyb nahedo padëëk doo, taw'ããts hẽ bë h'yy kahej'oonh, bë h'yyb hedo p'aa hẽnh. 13 Taw'ããts hẽ tyw n'aa dajang doo me bë babok, h'yyb nahed'oo do rah'yy ganejë hõm hyb n'aa, p'aa hẽnh baad had'yyt hẽ Jesus tyw n'aa gó rababok hyb n'aa kä.
Dooh ji mak'yyts bä ji P'op Hagä Do maher'oot do ky n'aa hahỹỹh
14 H'yyb nyyw gó bë aboo sahõnh hẽ sa wë. Tsyt hẽ, nesaa do mahä̃nh, P'op Hagä Do wë bë aboo had'yyt hẽ. Tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh ji naboo bä, dooh da Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ji hapëë bä da. 15 Baad bë masaa bë da hadoo doo, dooh bë mahang makyys pé ji hã P'op Hagä Do ky enyym doo. Ji hã P'op Hagä Do ky enyym do makyys doo, ta hã h'yy gajëë hõm doo, baad nadoo do tadu n'aa, ta wób tah'yyb tatuk ta nemuun dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh rababok hyb n'aa. 16 Bë hyb n'aa matakä bë mahang tanaỹỹh hyb n'aa ta ỹỹm nadoo do sii, ta patug nadoo do sii. Bë hyb n'aa matakä bë mahang tananäng hyb n'aa P'op Hagä Do waneh'ëëh do Esauh makũ bad'oo doo da. Sét ta waa hyb n'aa tesëëm hõm, tan'oo däk ta wah'ëë hadoo do paa ta hỹỹj hã. 17 Bë hapäh né hẽ, ta jawén, ta yb ky n'aa edëng takarẽn bä, dooh ta yb gado wäd bä. Aód né paawä dooh tahaja wäd bä tahỹỹd bä tabad'oo do paah.
18 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ h'yy ganajëng doo me baad had'yyt hẽ ër h'yy ka'eeh. Baad ub né hẽ ta tyw n'aa papuuj, p'ooj ub Mosees hã kametä däk do bahä̃nh tii. Dooh bë kaja däg ji hapäh do waëë bahõõ däk doo bä, tak'ëp tabadagyp doo bä, bah'ood darung do bawät doo bä, ër wahë makũ rabad'oo do paa hadoo. Ër wahë makũũh tawén her'oot, ta wakããn Isaraéw buuj tama erih do hyb n'aa hahỹỹh. 19 Dooh bë maa napëë bä b'éé s'ããn gamehỹỹh do ky ka'eeh doo. Dooh bë maa napëë bä P'op Hagä Do kyyh ä̃m n'aa näng doo, ta ti ramaa napäh do paa hadoo. Ramaa napäh bä m' rabetsẽẽ P'op Hagä Do ky ym hyb n'aa sa hã taher'oot doo. 20 Tak'ëp rajeỹỹm do hyb n'aa, dooh m' rahaja bä ragado bä P'op Hagä Do mejũũ doo: “Dajëp né da waëë hã moo däng doo, bë masããh see na-ããj hẽ dajëp né hẽ da. Ji akut pä me tadajëp hyb n'aa”,§ Esodo 19.12‑13 näng paa ta kyyh. 21 Tak'ëp mä ta ä̃m n'aa näng Mosees hapäh doo. Ti hyb n'aa m' taky hadoo: “Tak'ëp ỹ kajajãn ta ä̃m n'aa hã”,** Dew-Teronom 9.19 näng mäh. Ti hadoo paa sa hã.
22 Ër hã kä ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë tagasëëts hõm. Pooj jé sa hã kametä däk do nahado tii. Waëë hadoo ji matym me ji nahapäh do wë, Sijõn häd näng do wë bë kaja däk. Jerusarẽnh hỹ pong jé badäk doo hẽnh, P'op Hagä Do hedëb had'yyt do panang wë bë kaja kän. Tak'ëp hajõk do ããs tseb'ee doo gó hỹ pong jé rakata padëëk doo bä bë kaja kän. 23 P'op Hagä Do taah wah'ëëh hedoo do sa wë bë kaja däg kän. Hỹ pong jé sa häd kerii däk. Sa wób bë bahado däk. P'op Hagä Do wë bë kaja kän, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do ky n'aa etyy doo. Baad habok do paa hỹỹ kä baad had'op do hado däk do sa wë bë kaja kän do hadoo.†† Jesus hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa hỹ pong jé babuj n'aa ji bahado däk, dooh né paawä t'ĩĩ hẽnh ji awäd nä bä. Ti hyb n'aa né hẽ sahõnh hẽ tetsén do wë ji kaja däk tanooh. 24 Ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do ky n'aa enooh do Jesus gasëëts hõm do wë bë kaja kän. Baad ta majyyw ër h'yyb tym tabenyyw däk. Abéw majyyw nahado, k'ããts gó naa P'op Hagä Do hã tabetsẽẽ P'op Hagä Do babaanh hyb n'aa ta säm.‡‡ Genesis 4.10 Jesus majyyw etsẽẽ hadoo P'op Hagä Do hã tamabaan hõm hyb n'aa sahõnh hẽ nesaa do ër moo bok do paah. 25 Ti hyb n'aa bë mak'yyts manä Jesus ër tamaher'oot doo. P'ooj ub, P'op Hagä Do kyyh badäk hahỹỹ bä Mosees sa hã tamaher'oot do mak'yys doo, nesaa do hã raky n'aa kety däk tii. Ti bahä̃nh ji P'op Hagä Do rejãã do ër ahoop da hỹ pong jé naa ër tamaher'oot do ër mak'yyts bä. Dooh ër haja bä ër kejën bä ta ti mahä̃nh. 26 P'ooj ub waëë Sinaih häd näng doo bä sa sii P'op Hagä Do baher'oot noo gó, tak'ëp badäk hahỹ katajus wät ta ky haj'aa. Da hẽ kä hahỹỹ da P'op Hagä Do ky däng: “Sét nuu me ti awät nä badäk hahỹ had'yyt nado katajuus ỹ an'oo bä. Wë na-ããj hẽ katajuus da ỹ an'oo bä”, näng ta kyyh. 27 “Sét nuu me ti awät nä” taher'ood bä, gawatsig da tapehuunh do paa hahänh doo, naym doo, tahanäng pé tii. Jããm né hẽ haym nahänh doo. 28 Ti hyb n'aa, panang banahänh do ër gadoo da do hyb n'aa hỹ pong jé P'op Hagä Do bag'ããs doo bä, taw'ããts hẽ dooh ër eréd bä P'op Hagä Do ky enyym do ji hã. Taw'ããts hẽ takarẽn doo da, ër j'aa etsë ta hã. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do ër hyb n'aa jew'yyk ër hyb n'aa meuunh doo me. Taw'ããts hẽ ta wë ër kadaduu doo me ër j'aa etsë ta hã. 29 Taw'ããts hẽ tii d' ër bad'oo, tëëg hõõ sahõnh hẽ tagawats'iik do hadoo P'op Hagä Do ër h'yy kaha'eeh doo.

*12:2 Judah buuj sa hã, b'aa hã ji dajëb bä tak'ëp ji nu mebyng. Sa hã P'op Hagä Do ky n'aa was'ee däk do tii d' dajëp doo. Ti hadoo né hẽ, dooh Jesus nu mebyy bä, baad hadoo do ta pooj jé tagada do hyb n'aa.

12:6 Proweh-Bijos 3.11‑12

12:18 Ër wahë makũũh tawén her'oot, ta wakããn Isaraéw buuj tama erih do hyb n'aa hahỹỹh.

§12:20 Esodo 19.12‑13

**12:21 Dew-Teronom 9.19

††12:23 Jesus hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa hỹ pong jé babuj n'aa ji bahado däk, dooh né paawä t'ĩĩ hẽnh ji awäd nä bä. Ti hyb n'aa né hẽ sahõnh hẽ tetsén do wë ji kaja däk tanooh.

‡‡12:24 Genesis 4.10