1 Hỹỹ kä, wakãn haa, ỹ karẽn bë hyb n'aa esee Jesus Kristo ky n'aa hanäm do bë ỹ ma met'ëëg wät do paah, bë gadoo do paah. Ta ti né hẽ bë h'yy ka'eeh do mejój n'aa. 2 Ta ti ky n'aa hanäm do ed'ëëp bë h'yyb tym P'op Hagä Do wë, baad bë hyb n'aa matakä bä tii, bë neréd bä ỹ ma metëëk do ky n'aa. Tii d' tanado bä, daap bë h'yy ka'eeh.

3 Jããm hẽ baad hadoo do ta ky n'aa ỹ gadoo do ti bë hã ỹ tab'ëës doo. Hahỹ né hẽ tii: Kristo dajëp nesaa do ër moo bok do säm, P'op Hagä Do kyy kerih do ta pooj jé taher'oot doo d' né kä. 4 Ti m' radakä jëng, ti m' tamawoob däg kä ta ä̃ kä taganä wät p'aa hẽnh, pooj jé P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot doo da né kä. 5 Ti jawén mäh, Peed hã takas'ee wäd kän. Ti jawén mäh, 12 hedoo do sa hã takasee ẽnh. 6 Ti bahä̃nh mäh, séd noo gó 500 ta ma matëg sa hã takas'ee wäd kän. Hajõng sa wób ed'ëëp nä hahỹ ỹ berih bä. Hap'ëëh do wób radejëb kän. 7 Ti m' takasee Tsijaag hã, sahõnh hẽ tamejũũ do hedoo do sa hã na-ããj hẽ. 8 Tagadëëg ub takas'ee kän hã ỹỹ, ỹ ajãn s'oo hadoo do hã. 9 Sa yd jé had'os do ỹỹh, Jesus mejũũ do sa mahang. Dooh paawä ỹ ramaneëëj bä Jesus mejũũ doo, P'op Hagä Do karapee ỹ rejãã do paa hyb n'aa. 10 Ti hadoo né hẽ, ta mejũũ do see da hẽ ỹ wén hado däk, P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa hã ỹỹ. Daap hyb n'aa nado ta ti hã ỹ taky enyym doo. Dooh. Ta wób moo bok do bahä̃nh ỹ moo wäd wät. Ti hadoo né hẽ, dooh ỹ tado bä ti moo wät doo. Hã ỹ P'op Hagä Do ky enyym do hanaa tii. 11 Hỹỹ kä ỹ tado bä bë hã maher'ood wät doo, ta wób rado bä, ti né hẽ ti ta ky n'aa ãã her'oot doo. Ti ky n'aa né hẽ ti bë ky dahé bong doo.

12 Kristo ganä wät ãã her'ood bä, h'ëëd hyb n'aa dooh ji ganä bä dejëp do mahang bë wób sa kyyh? 13 Te hub tado bä ta ti bë wób her'oot doo, ji gananä bä paawä, Kristo na-ããj hẽ paawä dooh paawä taganä wäd bä tii bä. 14 Kristo gananä wäd bä paawä, daap paawä tii bä ãã maher'ood hõm do ta ky n'aa. Daap hẽ na-ããj hẽ paawä bë h'yy ka'eeh doo. 15 Kristo gananä wäd bä paawä, noo kanesa do paawä ãã tii bä, Kristo ganä wät P'op Hagä Do an'oo bä ãã ma metëëk do hyb n'aa. Dejëp do ganenä bä paawä, dooh Kristo ganä wäd P'op Hagä Do an'oo bä paawä. 16 Dejëp do ganenä bä, dooh paawä Kristo ganä wäd bä. 17 Kristo gananä wäd bä paawä, daap hẽ paawä bë h'yy kae däk ta hã. Ti tahado bä paawä, dooh na-ããj hẽ takawug bä nesaa do bë h'yyb tym gó hanäng do paah. 18 Te hub tado bä paawä ta tii, gawatsig hõm paawä Kristo hã h'yy ka'eeh do sa makũũh. 19 Jããm hẽ da hẽ, badäk hahỹỹ hã ji bawät nä bä Kristo hanaa ji gahëën bä, tii bä taw'ããts hẽ paawä tak'ëp, sahõnh hẽ mahä̃nh, ër rat'yyd mehĩĩn paawä.

20 Tii d' nado. Kristo ganä wät né hẽ dejëp do mahang P'op Hagä Do an'oo bä. Pooj jé dejëp do mahang ganä wät do tii. Ta wób na-ããj hẽ genyyh do metëë n'aa tii. 21 Hahỹ hyb n'aa ỹ wén her'oot tii: Sét hẽ aj'yy ji dajëp do du na doo. Ti hadoo na-ããj hẽ sét hẽ aj'yy see ji ganyyh do dejëp do mahang du na doo. 22 Adãw hyb n'aa sahõnh hẽ ji dejëp. Ti hadoo ẽnh Kristo hyb n'aa kä sahõnh hẽ ragenyyh da. 23 Sahõnh hẽ genyyh do bahä̃nh, pooj jé ganä wät do Kristo. Ta jawén, Kristo kajaa bä kä, ta hã h'yy ka'eeh do ragenä boo kän da. 24 Tii bä kä, badäk hahỹ gawatsik do kaja kän. Kristo j'aa ketsë do jawén paa bä sahõnh hẽ mejũũ do ji nahapäh do sa hã, sahõnh hẽ bag'ããs do ji nahapäh do sa hã, sahõnh hẽ hejój enäh do ji nahapäh do sa hã na-ããj hẽ, tii bä tabag'ããs do Kristo bahaëëj kän da P'op Hagä Do ta Yb hã kä. 25 Kristo bag'ããs da sahõnh hẽ ta majĩĩ hã taj'aa ketsë bä kä. 26 Tagadëëg ub kä majĩĩ tagawats'iik doo, dajëb. 27 Ta ti ỹ wén her'oot, hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot do hyb n'aa: “Sahõnh hẽ ta tsyym yt hã P'op Hagä Do an'oo bä tabag'ããs hyb n'aa.”* Saaw-Mo 8.6 “Sahõnh hẽ tabag'ããs” tabaher'oot bä, dooh P'op Hagä Do ta Yb sii hẽ tado bä tii, ti né hẽ hanoo do hyb n'aa ta hã sahõnh hẽ tabag'ããs doo. 28 Takajaa bä kä sahõnh hẽ Kristo bag'ããs doo kä, ti noo gó kä, ta daaj hẽ ta Yb yd jé da tanu gadäg kän. Tii d' tawén hadoo, ta Yb, sahõnh hẽ ta hã han'oo däk doo, tabag'ããs hyb n'aa, sahõnh hẽ bahä̃nh tabahado däk hyb n'aa kä, sahõnh hẽ tabag'ããs hyb n'aa kä.

29 Hỹỹ kä, ji gananä bä paawä, nyy da rabad'oo da dejëp do hyb n'aa nu kemuun doo? Dejëp do ganenä bä paawä, hëd n'aa tii d' rawén d'oo?† Dooh ji hapëë bä ta tii d' hed'oo doo. Dooh Paw-Ro met'ëëg bä dejëp do hyb n'aa ji nu kemuun bä. Jããm né hẽ ti ky n'aa gó tabeh'ũũm ji ganä wät do ky n'aa. 30 Ji gananä bä paawä, dooh hyb n'aa pé had'yyt hẽ ỹ ahoop doo. Ji ganä wät do hyb n'aa ỹ wén gadoo Jesus hyb n'aa ỹ ahoop doo. 31 Dajëb gó had'yyt hẽ ỹ bawät tak'ëp ỹ rarejãã do haj'aa. Né hup ỹ né ta ti ỹ her'oot do bë wén hapäh, ỹ h'yy kasab'ee do hyb n'aa bë hyb n'aa Kristo Jesus ër Wahë N'aa hyb n'aa. 32 H'ëëd hyb n'aa ỹ kamety wät paa ajyy tabanas'aa hedoo do sa sii Epeso panang bä, jããm hẽ badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã ỹ h'yyb däg bä paawä, ji gananä bä paawä? Ji gananä bä paawä, se hub né hẽ paawä hahỹỹ da sa ky hetëg: “Hamäh, ër awëëh, hamäh, ër eëg jati ër dejëb kän do hyb n'aa.”‡ Ji h'yyb karẽn doo da né hẽ ji moo wät tahanäng pé ti sa ky hetëg doo. Ji gananä bä paawä, se hub né hẽ tii bä paawä raher'oot doo.

33 Bë an'oo manä bë rawad'ii. “Nesaa do moo heb'ooh do sii ji awäd bä, sa da h'yyb hadoo da ji, baad né paawä ji bawät pooj jé.” 34 Taw'ããts hẽ p'aa hẽnh bë h'yyb bë an'oo baad hadoo do hã. Bë moo boo manä wäd nesaa doo. Ta ti ỹ wén mejũũ, bë wób ranahapäh do hyb n'aa P'op Hagä Do sa h'yyb gó. Bë nu mebyy bok hyb n'aa ỹ wén her'oot tii.

35 Hahỹỹ da apäh da ta wób rabeaanh: Nyy da dejëp do paa ragenä bok? Ny hadoo do sa hub? 36 Baad nadoo do heaanh do tii! Joom tym ji ejoom doo, dooh taganä bä ta bóg nadajëb bä. 37 Tiriig tym, joom tym wób na-ããj hẽ ji ejoom bä, dooh ta gajewëë tado bä ji ejoom doo. Ta tym ub ti ji ejoom doo. 38 P'op Hagä Do bad'oo nyy d' tabahadoo joom, tah'yyb däng doo da. Joom tym ta wób hedoo tawëë bä. Ta see hadoo ta seeh, ta see hadoo ta seeh. 39 Ti hadoo ẽnh ti anäng ta wób hedoo ta dab. Ta see hadoo ji dab, ta see hadoo har'ëëng dab, ta see hadoo taw'ëëd dab, ta see hadoo na-ããj hẽ tah'ỹỹb dab. 40 Ta wób hedoo wë hã habong do bag. Ta wób hedoo badäk hahỹỹ hã habong doo. Ta see hadoo wë hã habong do sa hetsóh. Ta see hadoo badäk hahỹỹ hã habong do sa hetsóh. 41 Ta see bag hadoo papỹỹj, ta see bag hadoo kamarab, ta see bag hadoo sagõõh. Sagõõh wób ta wób hedoo ta matym.

42 Ti hadoo né da dejëp do mahang ji ganyyh do hã. Karejãã ji kamag ji dakä jëng doo. Taganyyh bä kä, kanarejã wäd. 43 Nas'aa ji kamag ji dakä jëng bä. Tak'ëp tabahetsooh taganyyh bä kä. Nahejooj its ji dakä jëng bä. Hejoonh taganyyh bä kä. 44 Dab näng ji kamag ji dakä jëng doo. Taganyyh bä kä, papuuj däg ji hub P'op Hagä Do Sahee ed'ëëp doo. Ji hub dab näng do tanyy bä, tii b' ti anäng na-ããj hẽ ji hub papuuj P'op Hagä Do Sahee ed'ëëp doo. 45 Hahỹỹ da takerih doo gó: “Jããm pooj jé aj'yy, Adãw, hedëb gëët doo.”§ Genesis 2.7 Tagadëëg ub Adãw hedoo doo, Kristo, ji edëp do hanoo do Sahee hado däk tii. 46 Pooj jé dó tabanyy däk ji hub dab näng doo. Ta jawén ji hub papuuj, P'op Hagä Do Sahee ed'ëëp doo. 47 Jããm pooj jé aj'yy, badäk hahỹỹ hã tsäng hanaa. Aj'yy ta jawén hana doo, Kristo, hỹ pong jé naa tii. 48 Badäk hahỹỹ hã habong doo, Adãw k'ããts gó hana do hadoo ti sahõnh hẽ. Hỹ pong jé hana do hadoo da ër hub papuuj hỹ pong jé naa ër gadoo doo. 49 Da hẽ, badäk hahỹỹ hã ër babok nä bä, Adãw hadoo nä ëër. Ti hadoo né hẽ da, ti awät ti noo gó, hỹ pong jé hana do hadoo da ëër.

50 Hahỹ ti ỹ her'oot, wakãn haa: Dab näng doo, majyyw näng doo, dooh da tanu dëë bä P'op Hagä Do bag'ããs bä. Karejãã doo, dooh tagado bä nadajëp doo. 51 Bë hyb n'aa matakä da! Bë ỹ maher'oot ji nahapäh do hã: Dooh ër sahõnh hẽ ër dejëb bä.** Jesus matëëh noo gó ta hã h'yy ka'eeh do ky n'aa ti taher'oot. Ti hadoo né hẽ, sahõnh hẽ ër da kawereem. 52 Nayyw hẽ ti ji kawareem doo, ji ty watsig wäd sii hẽ, tagadëëg ub torõm-bet häd näng do ky ganyyh bä kä. Torõm-bet ky ganä sii hẽ da sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do dejëp do paa ragenä boo kän da. Ta ti dooh radejëb boo bä kä. Ti ëër kä, ti noo gó hedëp nä doo, ër kawereem boo kän, hedëb had'yyt do ër gadoo hyb n'aa kä. 53 Karehejãã do kawareem da kanarejãã do hã. Dejëp do kawareem da nadajëp do hã kä. 54 Ta ti bawät bä kä, karehejãã do kawareem bä kä kanarejãã do hã, dejëp do rakawareem bä kä nadajëp do hã kä, tii bä kä hahỹ kerih do ky däng do paa kä kaja kän:

56 Nesaa do ji moo wät doo, ji hyb n'aa newëë doo, ti né hẽ dajëb mahỹỹj. Ky n'aa jaw'yyk doo, nesaa do ji moo wät do hejój. 57 P'op Hagä Do hã ër j'aa etsë. Ti né hẽ hanoo ër j'aa ketsë doo, Jesus Kristo ër Wahë N'aa hyb n'aa.

58 Ti hyb n'aa kä, wakãn haa ỹ kamahä̃n doo, taw'ããts hẽ bë h'yy kahejój. Bë an'oo manä bë tahewaat do hã, bë h'yy ganejë hõm hyb n'aa. Taw'ããts hẽ bë moo boo had'yyt hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë sahõnh hẽ bë wë hanäng doo me, daap hẽ nado ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë bë moo bok doo, bë bahapäh do hyb n'aa.